Pomagajte nam uresničiti našo veliko željo in postanite del slovenske romantične opere Deseti brat po istoimenskem romanu Josipa Jurčiča!
Za dodajanje mejnikov pošlji elektronsko pošto na info@adrifund.com. Napiši katere naloge si že opravil in katere ti še ostanejo.
S tem ko predstaviš načrt za uresničitev tvojega projekta, povečaš zaupanje svojih potencialnih podpornikov.
Projekt predvideva izvedbo premierne predstave nove opere Deseti brat ter enajst ponovitev, 5 za šole in 6 za izven. Premiera opere bo v sredo, 22. 11. 2017 ob 19. uri v Novem mestu.
Ekskluzivno za podpornike preko platforme Adrifund imamo v načrtu izjemno darilo, izvedbo predpremiere - en dan pred samo premiero, 21. 11. 2017 ob 19. uri v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu.
O OPERI
Novo operno delo je časovno postavljeno v obdobje okrog marčnih revolucij leta 1848 in z njim povezanih pomladi narodov. Mladi učitelj Lovro Kvas je poln idealov, želje po svobodi tlačanov in zagret za lepo slovensko besedo. Njegova integracija v na videz idealno okolje, sicer pa polno spletk in nerazjasnjene preteklosti, je prepletena z veliko in "prepovedano" ljubeznijo do graščakove hčerke Manice. V primežu brezizhodne situacije ključno vlogo na strani poštenja in dobrote odigra Martinek Spak, ali deseti brat, ki postane žrtev za čiste ideale poštenja in ljubezni.
Delo zaznamujejo temeljni poudarki o ljubezni, slovenstvu in poštenosti, ki so za Slovence vseh generacij nenehno aktualni.
V novi slovenski operi sodelujejo:
GLASBA
Aleš Makovac
LIBRETO
Mirko Mahnič / Aleš Makovac
GLASBENI VODJA, DIRIGENT IN PRODUCENT
Aleš Makovac
ASISTENT DIRIGENTA
Andrej Resnik
IZVRŠNI PRODUCENT
Bojan Bencik
UMETNIŠKA VODJA SOLISTOV
Irena Yebuah Tiran
REŽISERKA
Eva Hribernik
SCENOGRAF IN KOSTUMOGRAF
Jaro Ješe
KOREOGRAFA
Salvatore Loritto
Branka Moškon
OBLIKOVALEC LUČI
Matej Burger
KOREPETITORJI
Tereza Podlogar, Jernej Fabijan, Mojca Jenič
MANICA, graščakova hči
Irena Yebuah Tiran / Katja Konvalinka
LOVRE, učitelj
Rok Bavčar / Jaka Mihelač
MARIJAN
Matjaž Stopinšek / Igor Golob
MARTINEK, Deseti brat
Klemen Torkar
KRJAVELJ
Anton Habjan / Lucas Somoza Osterc
BENJAMIN, graščak
Dejan Heraković
DOLEF
Domingo Stasi / Andrej Debevec
FRANCKA
Valerija Šoster / Mateja Praprotnik
BALČEK, graščakov sin
Jure Yebuah Tiran / Marcel Burger / Aleks Franko / Aljaž Zagorc
DRAŽAR
Dominik Kastelic / Friderik Prah
MEŽON
Dominik Kastelic
PLESALCI FD KRES
MEŠANI PEVSKI ZBOR VOKALNE AKADEMIJE JURIJ SLATKONJA
zborovodja: Andrej Resnik
KOMORNA GODALNA ZASEDBA IN KLAVIR
Skladatelj, producent in dirigent
ALEŠ MAKOVAC je na ljubljanski Akademiji za glasbo leta 2006 zaključil študij sakralne glasbe in leto pred tem prejel študentsko Prešernovo nagrado. Pri Marku Letonji je nadaljeval študij dirigiranja ter kompozicije pri Marku Mihevcu. S krajšimi prekinitvami deluje kot ravnatelj Konservatorija za glasbo Jurij Slatkonja v Novem mestu. Na koncertnem področju je dejaven kot dirigent, zborovodja in organist, kot skladatelj pa piše skladbe za zbore, inštrumente solo, komorne zasedbe in vokalno-inštrumentalna dela. Leta 2014 je ustanovil združenje Vokalna akademija Jurij Slatkonja. Znotraj združenja skrbi za vokalno izobraževanje pevcev, vodi sekcijo skladateljev in nastopa kot producent glasbeno-gledaliških predstav.
Umetniška vodja solistov
IRENA YEBUAH TIRAN je z odliko diplomirala in magistrirala na salburškem Mozarteumu. Je prejemnica več nagrad. Leta 2000 je kot Cherubino debitirala v ljubljanski Operi. Sodelovala je z Orkestrom Slovenske filharmonije, Simfoniki RTV, Bavarskim radijskim orkestrom, ansamblom Klangoforum. Kot članica vokalnega ansambla Nova na Dunaju je pela na festivalih v Salzburgu, Bregenzu, Styrarte, Ruhrtrienalu, Štajerska jesen, Wien Modern, Wiener Festwochen. Nastopila je v Beriovi Sinfoniji za 8 solistov in orkester z Dunjaskimi filharmoniki ter v praizvedbi Haasove opere Melancholia v Operi national de Paris in je specialistka za sodobno glasbo. Redno sodeluje tudi v predstavah Anton Podbevšek Teatra. Z SKGG je sodelovala v Gluckovem Ogoljufanem sodniku, v projektu Hommage á Benjamin Britten ter pri Svetetovi operi Junak našega časa. Sodeluje tudi z Vokalno akademijo Jurij Slatkonja, kjer je nastopila v vlogi Bogomile v operi Krst pri Savici ter cesarice Teodore v operi Pod svobodnim soncem, skladatelja Toma Kobeta.
V operi Deseti brat bo nastopila v glavni vlogi graščakove hčere Manice. Opravlja tudi funkcijo umetniškega vodenja zbora solistov.
REŽIJA
Režijo opere bo izvajala izkušena mlada režiserka Eva Hribernik, ki vnaša v dramaturgijo vedno nove in sveže ideje. Eva Hribernik deluje kot gledališka in operna režiserka tako v slovenskem kot mednarodnem prostoru. Po končanem študiju dramaturgije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, je diplomirala iz operne režije na Accademia perL’Opera Italiana v Veroni. Leta2015 je v Teatro Elettra v Rimu režirala sodobno dramo “Cenere”, v Veroni “Figarovo svatbo” W. A. Mozarta, v Ljubljani pa je v koprodukciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča in Glasbene matice Ljubljana uprizorila sodobno slovensko opero za otroke “Kaznovana radovednost” skladatelja Pavla Šivica. V sezoni 2016/17 je režirala opero Pod svobodnim soncem v naši produkciji.
O režijskem izzivu
Josip Jurčič je predstavnik realizma, zato tudi njegovo delo, prvi slovenski roman “Deseti brat”, napisan leta 1866, spada v to obdobje. Za realizem so značilni motivi iz vsakdanjega življenja in kritika povzpetniških slojev. Delo bo dramaturško zanimivo že s pogleda zastopanih različnih družbenih slojev, ki so vaščani in kmetje, meščani ter graščaki. Konflikten odnos med pripadniki različnih družbenih slojev se aktualno zrcali tudi v današnjem času, ko je prepad med nižjim in višjim družbenim slojem vse bolj očiten.
Dramatizacija romana v operno delo bo inovativen umetniški pristop, ki bo slovenski prostor obogatil na področju glasbenega gledališča. Glede na majhnost slovenske operne tradicije, bo projekt pripomogel k okrepitvi opernega zavedanja v Sloveniji in ideje iz Jurčičevega romana približal ljudem skozi nov umetniški kanal, ki je sodobna, pa vendar širšemu krogu publike razumljiva glasba. Glasba ima moč, da se gledalca dotakne na direkten in neposreden način.
Beseda, glasba in vizualna podoba opernega gledališča s svojo harmonično povezavo omogočijo gledalcu močno, intenzivno in hkrati subtilno izkustvo, ki ga ni mogoče razumeti zgolj z razumom. Današnja civilizacija kuje v nebo razum, pozabi pa na bistvo človeka, na njegovo srce, na njegovo Zavest, in Ljubezen. Opera odpira nova spoznanja in vprašanja glede človekovega obstoja in smisla njegovega bivanja.
Adrifund, spletna platforma za množično financiranje, d.o.o. © 2022