Dodatne informacije

V dneh, ko se razhajamo,
se dotaknimo vsaj z lici.

S toplimi lici si povejmo,
medtem ko nočni hlad ugaša zvezde, sanje in poljube.

S toplim licem v licu si povejmo,
da je v nas drhtenje divjih konj,

v očeh galaksije oči,
ugasla in komaj rojena sonca.

V nas je divjanje in mirna paša,
roparski odtisi mrzlih kož in dotiki
prišitih src.

Vse to si povejmo
s tihim pritiskom lica k licu,

ta drobni požirek vode,
to drobno solzo,

vse te konje in poglede….

Preden je zares konec vsega.

Lice v licu.

Če veš za kaj boljšega, kot so klečeči objemi sredi tihih solz dveh, ki hočeta biti eden nižje od drugega, mi ne povej.

Če veš za kaj boljšega, kot je ena žlica pri hiši, mi ne povej.

Če veš za kaj boljšega, kot je ljubezenska rana, ki išče drugo rano, da se ugledata, se zakrijeta s cvetovi in naposled spojita ter se nikoli ne zapolnita v topli globeli, mi ne povej.

Če veš za kaj boljšega, kot je nositi črnino in biti skozi v spremstvu žalujočih z molitvijo na ustih, medtem ko ljubezen zakopava svoje darove, mi ne povej.

Če veš za kaj boljšega, kot so dnevi velikega jemanja in razkošne prisotnosti v trenutku, ko sta telesi drug drugemu ozemlje in ne gledata, kam vžigata svoja dejanja, mi ne povej.

Če veš za kaj boljšega, kot je približevanje dvema rožama v drugem, temni roži Skrivnosti in svetli roži Svobodi, mi ne povej.

Ker veš, jaz se bojim smrti. Bojim se tega rumenega listja rok, tega mogočnega obraza z zadnjo povedjo na ustnicah, ne, to niso več ustnice, to je nekaj iz drugega sveta, nek čuden globokomorski kamen, čez katerega je steklo tisočletno morje in je vase za večno posrkal svoje barve, svoj ogenj, vodo, zrak in zemljo in zdaj je nič. Nič. In nič. Bojim se tega čudnolepega odrešenja, tega silnega slovesa, te moči.

Petra Bauman (1979). Diplomirala iz novinarstva na FDV v Ljubljani,
L.2008 je pri mariborski Založbi Pivec izšel njen pesniški prvenec Januar. Z njim in z novejšo poezijo se je predstavila v Mariboru, Ljubljani, Novem mestu, Trstu, v Sarajevu, Varaždinu, Krapini in v Grazu, njena poezija je že prevode v nemščino (revija Lichtungen), angleščino, hrvaščino in grščino. Leta 2008 in leta 2018 je bila njena poezija predstavljena v oddaji Literarni nokturno na Radiu Slovenija. Leta 2012 je imela samostojno predstavitev v Literarni hiši Maribor pod okriljem Evropske prestolnice kulture. Leta 2013 je bila uvrščena v finalni izbor državnega literarnega tekmovanja Vitez poezije v organizaciji Založbe Pivec, leta 2016 je pesem Tri zlata jabolka bila uvrščena v polfinale istega natečaja. Pesem Razprodaja je l. 2010. uglasbena izšla na CD-ju Rokerji pojejo pesnike v izvedbi glasbene skupine Franc&Roses. Leta 2017 je bila izbrana za muzo erotične poezije na pesniškem tekmovanju Muza za muze z muzami literarnega društva Maus s pesmijo 16.
Leta 2017 je bil izbor njene poezije objavljen v reviji Poetikon, aktualno številko je skupaj z ostalimi pesniki predstavila v hiši Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani.

Zadnje dni me gledaš kot stari ribič bližnjo smrt…
Še vedno je tvoj nasmeh svetel, še vedno imaš jantar v očeh …
Jaz sem vijolično perilo na črnem klavirju.
Ti si zelena roža.
Ti si jagnje.
Jaz sem orgija.
Rada bi se vkopala v tvoje perje,

v snežnobelo odrešenje.

Piše poezijo in kratko prozo, igra v gledališču (KUD Studio Gledališče, samostojno izvaja avtorsko predstavo “Dva Žaka in jaz” s poezijo njej dragega francoskega pesnika Jacquesa Preverta in glasbo Jacquesa Brela, je soavtorica gledališkega projekta Ljubezenska poezija slovenskih pesnikov in pesnic Umetnik in ženska/Umetnica in moški, ustvarja tudi gledališke predstave za otroke. Nastopila je v štirih filmih s kratkimi vlogami. Dela kot novinarka in moderatorka raznolikih prireditev, tudi literarnih, doslej se je pogovarjala s slovensko pisateljico Suzano Tratnik, dobitnikom kresnika Davorinom Lenkom, pesnikom in pisateljem Jurijem Hudolinom, s srbskim pisateljem Mićo Vujićićem, skupino makedonskih avtorjev, Brino Svit in Stanislavo Chrobakovo Repar, Tonetom Partljičem, sama je nastopila je v Šalamunovi hiši poezije ... v letu 2012, ko je Maribor nosil naziv Evropske prestolnice kulture, je bila koordinatorka programskega sklopa Ključi mesta, pripravljala besedila za projekte, kot predstavnica za odnose z javnostmi organizirala in vodila novinarske konference in kot moderatorka vodila odprtja številnih dogodkov (razstav, javnih umetniških postavitev, ...) v mestu v tem letu. Že vrsto let je povezovalka programa Dnevov knjige v Mariboru in Odra Forum na Slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani. Živi v Mariboru. Zadnja leta se navdušuje nad fotografijo, je avtorica foto projekta Dvojniki, navdušuje jo tudi modna fotografija, občasno dela kot fotomodel (model za nakit Lilalom, očala Benx, projekt spodnjega perila Lisca Proud to be me, gibanje iamallwomen). Pripravlja tudi svoj družbenokritični blog na svoji spletni strani www.petrabauman.com

Kaplje krvi
ti drsijo po licih
iz ne vem katerega pokolenja.
Nasmeh te izdaja, da si iz srednje srečnega stanu.
Vnet zagovornik varne resnice.
Tvoji demoni še čakajo … … na naslednje pokolenje.

Kot poseben del projekta Paradiž bodo nastale razglednice z motiviko: Love Impossibile (ali vse, kar potrebuješ, je ljubezen in pica) in z avtoričinimi verzi.

"Literatura je zame svet neizmerne svobode in tudi odgovornosti, do vsake besede, do sebe in do bralcev. Verjamem, da opravlja izjemno poslanstvo, saj daje glas neizrekljivemu, spaja nezdružljive svetove, celi rane človeštva in posameznikov, nas civilizira in popelje v svetove, ki so možni zaradi narave besede….ko napišeš eno besedo, stavek…se iz tega rodi nekaj, kar nisi pričakoval, česar nisi niti slutil in gre pravzaprav za rojstvo nečesa novega. Poezija je svet, kjer se razodeva človeško in božansko, tisoče pomenov, zvokov, glasov, vonjev in svetov ... Verjamem, da nam lahko ena sama pesem ali ena sama knjiga kdaj reši dan, življenje. Pri branju pa gre tudi za fizični užitek, človek je sam in hkrati del razburljivega dogajanja, kar je svojevrsten fenomen. "

Pošlji mu kristalčkasto svetlobo
z zvoki malega pianina,
ker je moja noč stegnila prste v njegov dan.

Pošlji mu belo vodo,
ker sem po njegovi hodila z umazanimi podplati.

Pošlji mu razbeljenih poljubov,
ker so se moji mrzli pritiskali ob njegova usta.

Pošlji mu metuljevih dotikov,
ker ga je moja koža skelela, kot bi se dotikal slame.

Pošlji mu ptičji spev besed,
ker so moje bile krakanje vran,
zmeraj preglasnih za tih jezik dveh.

Pošlji mu jedil, slastnih kot poročno slavje,
jaz sem bila razmagneteno telo.

In pošlji mu silovito magmo, da bo v hipu raztopila vse zmrzle rokavice kož, ki bi se ga kdajkoli hotele dotakniti.

"V branje so me še otroka uvedle drobne knjižice in šolske knjižnice … od srednje šole dalje pa me duh in dih knjig ni nikoli več zapustil. Obsesivnim obdobjem branja je sledilo kakšno manj intenzivno, zato pa toliko bolj ustvarjalno v smislu lastnega pisanja. Težko mi je imenovati vse avtorje, ki so name pustili vpliv, pečat, ki so odprli horizonte življenja… Med njimi je pri vrhu prav gotovo Stefan Zweig. S svojim pretanjenim, srhljivo natančnim občutkom za človeško dušo in za gost in sočen, a berljiv jezik, je videl vse … in vse to opisal s pretresljivo natančnostjo, tako v leposlovnih kot bolj poljudno-znanstvenih delih. Četa ustvarjalcev, ki se jim poklanjam, je sicer zelo dolga in prav tako dolga je tista, ki so že tukaj in še bodo pustili črnilo na prstih, na in v telesu. Ne vem kaj bi brez Rumija, Lorce, Preverta, Jimeneza, ruskih avtorjev, v srednji šoli je za svojega vzela Jacquesa Preverta in vzljubila rusko literaturo.... med slovenskimi avtorji na piedestal postavljam Srečka Kosovela, Franceta Prešerna, Ivana Cankarja, Daneta Zajca, Janeza Menarta, Berto Bojetu, Svetlano Makarovič, Eriko Vouk, Aleša Debeljaka... med mariborskimi pa mojega prijatelja, vrhunskega pesnika silovitega eruptivnega erotičnega pesniškega izraza - Valterja Čučkoviča. "

Za knjigo Paradiž je naslovnico (kot že pri prvi pesniški zbirki Januar) prispevala mariborska slikarka Petrina Vake. Vsi podporniki projekta bodo poimensko navedeni v knjigi. Cilj je natisniti 500 knjig in 300 paketov razglednic.

Na tej strani lahko preberete nekaj pesmi ali nekaj odlomkov pesmi.
Fotografija: Miha Kacafura in Dušan Gajšek